»Moje filme vedno navdihuje okolje, v katerem se znajdem. Pred tem nisem bil nikoli v zaporu, moje okolje je bila le običajna družba. Tisto, kar sem videl, me je inspiriralo, torej vsakodnevno življenje povsem običajnih ljudi. Ko pa sem postal zapornik, se je bilo nemogoče izogniti vplivu tistega, kar sem doživel in videl.«
»Filmu sem dodajala občutek postindustrijske družbe, metalnosti in grobosti. Zame je to način, da izrazim, kako se je v družbo zajedel strah, ki je vse razgradil. Ljudi je pustil v njihovi osamljenosti. In seveda vemo, da ima strah moč, da ljudi takoj obrne drugega proti drugemu.«
»Iranski protestniki na čelu s protestnicami s protesti tvegajo lastna življenja. Ti ljudje zahtevajo le temeljne svoboščine. Te ženske, ti moški si zaslužijo našo podporo.«
»Zan, Zendegi, Azadi. Ženska, življenje, svoboda. Naj bodo besede, ki jih skandirajo iranci in povzemajo vsi protestniki, slišane. Naj te besede pomagajo zaustaviti to nevzdržno prisilo in začnejo, končno, novo dobo v Iranu ter povsod, kjer so ženske žrtev obskurantizma. Ta univerzalni boj za ženske, za življenje in svobodo je tudi naš.«
»Protestniki v Iranu sedaj potrebujejo mednarodno solidarnost in medijsko pozornost. Potrebujejo predvsem politično podporo, tako da bo slišan njihov glas. Imajo zelo konkretne zahteve in pozornost je njihova zaščita.«
